Odkrijte zaklade okoliških krajev
- Starše
- Rače-Fram
- Hoče-Slivnica
- Benedikt
- Cerkvenjak
- Duplek
V Staršah je v 16. in 17. stoletju razsajala črna smrt, zato ne čudi, da je tukaj najti številna kužna znamenja. V Zlatoličju sta dve, zidano baročno znamenje stoji ob kanalu Drave, še eno, gotsko, pa stoji na začetku vasi. Dve je najti tudi v Marjeti na Dravskem polju, in sicer so ju postavili iz hvaležnosti, da jih kuga ni doletela. V Staršah se nahajajo še Dvorec Šentjanž iz 17. stoletja in nekaj sakralnih znamenitosti, kot je cerkev sv. Marjete.
V Račah ne gre spregledati gradu, katerega zgodovina sega v začetek 16. stoletja – danes pa v njem potekajo dogodki, kot so koncerti in poroke. Za ljubitelje narave so tukaj Krajinski park Rački ribniki, edini zasebni botanični vrt v Sloveniji TAL 2000 in Framski potok, ki je zaščiten hidrološki naravni spomenik. Vaški trg krasi poznobaročna kapelica Podova, v gostišče pa je spremenjena Grajska pristava, pristava nekdanjega gradu, ki je danes v razvalinah.
Poleg Slivniških ribnikov in ribnika v Hotinji vasi, ki je habitat nekaterih ogroženih dvoživk in spada pod zoološko naravno dediščino, sta za ljubitelje narave zanimiva tudi Framski slap – eden največjih slapov na Pohorju – in Botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli. Znamenitosti iz področja kulturne dediščine sta Hočka kripta iz 10. stoletja pod cerkvijo sv. Jurija in Slivniški grad iz 13. stoletja, pozornost pa pritegneta tudi srednjeveški dvor Rogoza, v katerem je danes zavod za prestajanje kazni, in Grad Hompoš oz. Pohorski dvor, katerega začetki segajo v 11. stoletje, danes pa so v njem prostori Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.
Benedikt je bogat s podzemnimi vodami. Slatino poznajo že od leta 1932, nekateri vrelci so še starejši. Cerkev sv. Benedikta, iz srede 11. stoletja, sodi med najstarejše v Slov. goricah. Zanimiva je cerkev sv. Treh Kraljev iz 16. stoletja in kužno znamenje iz leta 1618. Prijeten je ogled po Arheološki cesti, ki vodi ob arheoloških najdiščih z mitološkimi zgodbami in energijskih točkah. Občina se ponaša s številnimi ljudmi iz zgodovine, med njimi Dominik Čolnik, Fran Kocbek, Ana Lušin in drugi.
Središče Cerkvenjaka, ki je ime dobil po cerkvi – ta je posvečena sv. Antonu Puščavniku - krasi Johanezova trta, potomka najstarejše trte na svetu. Občina pa ima še eno odmevno rastlino, in sicer Župetinski hrast, ki je eden redkih 300 do 400 let starih hrastov v Sloveniji, katerega obseg meri kar sedem metrov. V Brengovi se nahaja Arheološki park – Rimsko gomilno grobišče. Klopotčeva učna in sprehajalna pot, ki pelje skozi Cerkvenjak in po dolini Andrenskega potoka, pa je namenjena spoznavanju različnih ekosistemov in predvsem sprostitvi ter okrepitvi telesa in duha.
Od gradu Vurberk, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1238, sta ohranjena renesančni utrdbeni obroč in obzidje s stolpi in vhodom z renesančnim portalom, na katerem je še viden vurberški grb. Grad je v različnih obdobjih služil tudi kot lovski dvorec, sanatorij za pljučne bolezni in nacistična politična šola. Znamenita je tudi cerkev Device Marije Vnebovzete, ki je služila predvsem tistim z gradu in je prvič omenjena že leta 1136. V kraju pa ne gre spregledati tudi zavarovanega Krajinskega parka Kamenščak – Hrastovec.
- Kungota
- Lenart
- Lovrenc na Pohorju
- Makole
- Miklavž na Dravskem polju
- Oplotnica
- Pesnica
V Kungoti je najti tisto znamenito cesto na Špičniku, ki v obliki srca vodi med vinogradi. Poleg tega pa je tu tudi vinogradniški muzej Kebl in ostanki Svečinskega gradu – gradu iz 12. stoletja, ki je bil sprva v lasti Cmureških gospodov, ti pa so ga podarili Sekavskemu samostanu.
Kraj je dobil ime po cerkvi sv. Lenarta iz začetka 16. stoletja. Tu je najti Grad Hrastovec, enega najmogočnejših gradov na slovenskem Štajerskem. Zanimiv je tudi kmečki muzej Šiker, kjer lahko tudi dobro jeste.
Kraj, ki slovi po Lovrenških jezerih, šotnim barjem z 11 do 22 jezerci, je najti »pajštvo«, sušilnico sadja, ki je stara več kot 200 let. Najstarejša tukajšnja pristna kmečka hiša, Ladejenkovo, v celoti izdelana iz lesa, pa je še 300 let starejša. Ker je nekoč vsaka kmetija imela vsaj nekaj panjev, so zgradili čebelarski dom, kjer lahko spoznate življenje čebel in delo z njimi.
Sredi Krajinskega parka Štatenberg se bohoti baročni Dvorec Štatenberg. V Makolah je videti tudi jamo Belojača, nedaleč od katere je ponovno odprt rudnik črnega premoga Šega, katerega zgodovina sega v Napoleonov čas. Kraj je mogoče odkrivati na sprehodu po poti Forma Viva Makole, ki je polna skulptur umetnikov, ustvarjenih v razmislek o sožitju človeka in narave. Med kulturne zanimivosti sodita še Umetniška galerija Dvoršak in več kot 200 let stara Kavklerjeva klet, kjer se v veličastnem ambientu odvijajo številne kulturne prireditve.
Miklavž slovi po gomilnem grobišču iz rimske dobe, ki obsega 16 gomil, od katerih so se v zavetju gozda do danes ohranile tri. Največ najdb iz grobišča je iz stekla, gline, brona in železa in so postavljene na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Cerkev sv. Miklavža, ki je zidana v romanskem slogu, je ena najstarejših na območju Dravskega polja, saj se v pisnih virih omenja že leta 1382. Za ljubitelje narave so tu Miklavški ribniki s sprehajalno potjo, ki se nahajajo v bližini starega vaškega jedra in so del Krajinskega parka Drava.
O bogati zgodovini kraja pričajo znamenite štukature v grajski kapelici iz 16. stoletja. Možen je ogled perišča v parku, kjer krajanke perejo perilo, kot so ga prali nekoč. V zaselku Lašek si je pri cerkvi sv. Barbare moč ogledati pravo črno kuhinjo iz 14. stoletja.
Edinstveni kulturnozgodovinski in arhitekturni spomenik je Jareninski dvor iz leta 1074. Nekdanje kmečko življenje lahko spoznate v etnološkem muzeju Štibl, kjer hranijo več kot sto predmetov iz preteklih časov na štajerskem podeželju. Zanimiv je tudi Vogrinov mlin, replika mlina na veter. Vinska klet Dveri-Pax nadaljuje več kot 800-letno beneditinsko vinarsko tradicijo, sodobna Vinska klet Pesnica pa vas bo z moderno opremo ponesla nazaj v sedanjost.
- Poljčane
- Ruše
- Selnica ob Dravi
- Slovenska Bistrica
- Sveta Ana
Prav zanimivo je videti tukajšnjo kretniško postavljalnico, iz katere so nekdaj signalizirali železniški promet – postavljena je bila že leta 1910. Čudovit je tudi sprehod po kostanjevem drevoredu, medtem ko o kulturni zgodovini pričata Grad Studenice in studeniški samostan dominikank iz začetka 13. stoletja, okoli katerega vodi naravoslovna učna pot.
Ime Ruše se prvič pojavi leta 1091, ko je mejni grof Spanheim podaril cerkev šentpavelskim benediktincem v Labotski dolini. Cerkev Marijinega imena je osrednji kulturni in sakralni spomenik Ruš. Na zunanjosti so sledovi gotike, v notranjosti pa zasije v baročnem slogu. Falski grad velja za prvo visokošolsko ustanovo v Sloveniji. Nedaleč od centra Ruš se nahaja edinstveno letno gledališče »Pod goroj«, ki ima amfiateatralno obliko in je izredno akustično. V 17. in 18. stoletju je v Rušah delovalo pet glažut, najdlje je delovala Vivatova glažuta, od koder so luksuzno steklo pošiljali tudi v tujino. Znana je tudi »Dravska kluža«, kakor imenujejo ostanke zidu iz lomljenega kamna, ki je domačine varoval pred turškimi vpadi. Ljubitelji narave in pohodništva boste navdušeni nad pohorskim pragozdom kjer vas bo očaral Veliki slap Šumik, ki je največji slap na neapnenčasti podlagi v Sloveniji, visok 24 m.
V Selnici ob Dravi se nahaja slikovito naselje Sv. Duh na Ostrem vrhu. Na izraziti vzpetini stoji cerkev Svetega Duha z bogato oltarno plastiko in kapelo svetega Avguština iz 17. stoletja. S cerkvenega obzidja je lep in prostran razgled na jug in zahod ter proti severu na avstrijsko stran. V bližini najdemo Grad Viltuš, katerega začetki segajo v leto 1625, velja za spečo lepotico Dravske doline in je spomenik državnega pomena. Tu se nahaja tudi najstarejša elektrarna na slovenskem delu Drave, HE Fala, ki je začela delovati ob koncu prve svetovne vojne. Danes je v njej tudi muzej s staro staro strojnico. Poleg oglarjenja, ki je v Selnici prisotno že od nekdaj, ta slovi tudi po »pležuhu« - tradicionalnem prevoznem sredstvu po snegu.
Slovenska Bistrica je nastala na ostankih rimskega naselja. Območje celotne občine, zaznamujejo ohranjeni dvorci in razvaline nekdanjih utrdb, številne cerkvice in znamenja, o nekdanjem delu in življenju prebivalcev pa pričajo ohranjeni etnološki spomeniki. Na Bistriški poti spoznajte Bistriški grad z muzejem, grajski park, cerkev sv. Martina z romanskimi freskami, antično naselbino Ančnikovo gradišče, Črno jezero na Pohorju, Bistriški vintgar z rimskim kamnolomom belega marmorja in slapom Šum … Zdravo in bogato naravno okolje nudi možnost za aktivnosti skozi vse leto. Območje je idealno za kolesarjenje, pohodništvo in smučanje. Obiščite turistične kmetije z odlično lokalno kulinariko. Ali se podajte na pot po vinski cesti na obronkih Pohorja.
Na visokem hribu, nad idilično dolino reke Ščavnice je enkratna razgledna točka s pogledi proti Pohorju, severnim Slovenskim goricam, Ščavniški dolini ter po gričih onkraj meje z Avstrijo. Ta zeleni svet, obdan z vinorodnimi goricami je manjša podeželska Občina Sveta Ana, ki se ponaša z zanimivo zgodovino, obilico naravnih in kulturnih znamenitosti, ohranjeno stavbno dediščino, s številnimi tradicionalnimi prireditvami ter mnogimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah (oljarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, mlinarstvo, zeliščarstvo, kmečki turizmi). Zanimivi kotički ponujajo obiskovalcem nešteto možnosti za pestro preživljanje prostega časa, vabijo pa tudi številne sprehajalne, pohodne in kolesarske poti. Svež zrak, idilična lega, prijazni ljudje, odlična domača kulinarika in vrhunska vina ter pobeg iz mestnega vrveža so le nekateri izmed razlogov, da nas obiščete in preživete dan, dva ali tri med slikovitimi naselji naše občine.
- Sveti Jurij v Slovenskih goricah
- Sveta Trojica v Slovenskih goricah
- Šentilj
Tukajšnja gotska cerkev sv. Jurija se prvič omenja že leta 1388. Središče vasi si je najlepše ogledati med sprehodom po Hajničevi poti, v gozdu nedaleč stran pa je pet še neraziskanih rimskih gomil. V kraju je mogoče videti tudi primer meščanske zidanice iz leta 1870 in vodnjak ob njej, črno kuhinjo v Koroščevi domačiji in se o čebelah in delu z njimi poučiti v učnem čebelnjaku.
Sveta Trojica je slikovito naselje v osrčju Slovenskih goric, kateremu, nad Trojiškim jezerom, dominira baročna cerkev Sv. Trojice s tremi 56 m visokimi zvoniki in mogočnim samostanom. V kompleksu je muzejska knjižnica s knjigami od leta 1474, in dih jemajoča samostanska klet, katere površina presega 700 m2 ter tako predstavlja kompleks vreden ogleda. Od cerkve preidemo v starodavno trško jedro, ki je v zgodovini predstavljalo eno izmed glavnih središč Slovenskih goric obenem pa bilo zatočišče za več kot 100.000 romarjev letno. Kasneje je kraj zaradi literatov, ki so tukaj bivali in delovali, med drugim tudi Ivan Cankar, postal zibelka Slovenskega literarnega gibanja. Kraj se ponaša s Trojiškim jezerom in s svojo neokrnjeno naravo ter sprehajalnimi potmi v sklopu katerega najdemo tudi Zdravilni park z več kot 20 zdravilnimi točkami.
Že 150 let je brod na Muri je pomembna prometna povezava s sosednjo Avstrijo in je eden izmed le še štirih, ki še danes vozijo po reki. Kraj in občina sta poimenovana po svetniku, kateremu je posvečena tudi cerkev v središču kraja – sv. Ilju. V 13. stoletju zgrajen Grad Švarcenštajn je bil nekoč upravno središče, v preteklosti naj bi v njem shranjevali dela Primoža Trubarja. Zanimiva naravna znamenitost je kraška jama Vranja peč v Ložnici, še posebej del, ki ima obliko črke S.
