Leta 1515 so na današnjem Glavnem trgu zgradili poznogotski rotovž, ki so ga italijanski mojstri med letoma 1563 in 1565 renesančno prezidali. Iz tega časa izvira tudi balkon (loggia), okrašen z reliefom, na katerem je upodobljen mestni grb, obdan z dvema levoma in letnico 1565. Fasada je členjena s pilastri.
Zapleti s stolpom
Nad vhodnim delom stoji baročni stolpič s čebulasto streho, o katerega gradnji pripoveduje zgodba: "Naročnik je dal stolp zgraditi gradbenemu mojstru, a namenil mu je premalo zlatnikov; iz jeze ta stolpa ni zgradil v sredini." Vidite razliko?
Stavbo so sredi 19. stoletja poznoklasicistično predelali, v letih od 1952 do 1954 pa obnovili v prvotni podobi. Posebej zanimiva je baročna dvorana, ki jo je s stropnimi štukaturami opremil A. Quadrio. Danes služi za poroke in županove sprejeme.